NAJEZDNIKI (APHIDIUS COLEMANI, APHIDIUS ERVI, APHIDIUS MATRICARIE, APHIDIUS ABDOMINALIS, APHELINUS MALI, APHELINUS ABDOMINALIS)

so male osice, ki napadajo predvsem listne uši, razen njih pa tudi kaparje in druge drobne gostitelje. Samičke znesejo v vsako ličinko listne uši po eno jajčece.Jajčece se preobrazi v ličinko, katera od znotraj požre ličinko listne uši, tako da ostane samo še njen ovoj (mumija)Ko larve dozorijo, iz vsake mumije izleze odrasla osica.Velikokrat na listih lahko opazimo prazne kožice larv listnih uši (mumije) ki kažejo okroglo luknjico, skozi katero je izlezla nova osica.

Sem lahko prištejemo še roparsko osico MALLADA SIGNATA in predatorsko oso šiškarico APHIDOLETES APHIDIMUZA.

Velika večina vrst so paraziti., zelo malo je tudi rastlinojedih vrst.Podobni so osam. Najezdniki iz rodu CHALCIDIDAE spadajo med najmanjše (manj od 1mm), sodijo pa med najbolj koristne žuželke,saj svoja jajčeca znesejo v jajčeca listnih uši. Običajno v vsako ličinko znesejo po eno jajčece, mali kapusov goseničar, lesketajoča se osica z rumenimi nogami, pa v gosenico kapusovega belina znese tudi do 150 jajčec.Izlegle ličinke na hitro požro gosenico, se zapredejo v kokone in čez nekaj dni se razvijejo nove osice.

.Malo večje roparske osice napadajo listne uši, kaparje ter druge drobne gostitelje. Nekatere so specijalizirane samo na ličinke insektov, druge na bube metuljev, ali na gosenice.Več ali manj imajo točno izbrane gostitelje.Najbolj enostaven način parazitizma je naslednji: Samička najezdnika najde svojega gostitelja, odraslega insekta ter vanj odloži svoje jajčece.Čez nekaj časa se izleže ličinka in se začne hraniti s telesom gostitelja.Najprej žre manj pomembna tkiva, tako da žuželka živi še naprej, na koncu pa požre še življensko pomembne organe, dokler gostitelj ne pogine.Ličinka si nato sprede zapredek v katerem se preobrazi v bubo, iz nje se razvije odrasli najezdnik.Teh pravih parazitoidnih najezdnikov ICHNEUMONOIDE je največ na svetu.

Spada med najmanjše insekte, prav tako osica ALAPTUS MAGNANIMUS , ki meri v dolžino 0,2mm in je najmanjša znana žuželka.Ker so tako majhni, so večinoma jajčni parazitoidi. Za biotično varstvo rastlin, so izredno pomembni, saj uničujejo jajčka škodljivcev, že v samem začetku, še predno se izvalijo ličinke, katere začnejo objedati rastlinske dele. Zaradi velike koristi pri uničevanju uši, se množično vzgaja v laboratorijih ter je danes iskano trgovsko blago.

Masovno vzgajajo tudi osico ENCARSIA FORMOSA, katere gostitelj je rastlinjakova bela mušica ter rastlinjakova mazava uš ali kapar PLANOCOCCUS CITRI.

Razvojni ciklus osice se sestoji iz 6 stadijev: jajčec, treh stadijev larve, stadij bube in odrasla žuželka.Osica lahko znese po eno jajčece v vsak stadij larve bele mušice. Najraje v 3 in 4 stadij ali v bubo, ker ima njena ličinka največ možnosti za razvoj.V optimalnih pogojih dnevno izleže 15 jajčec, to je v 20 dneh okoli 300, in vsako ubije po eno larvo.Larvo s jajčecem osice lahko prepoznamo ker dobi temno barvo in nazadnje počrni.Za razvoj od jajčeca do odrasle žuželke potrebuje 21 dni.Za hiter razmnoževanje potrebuje larva osice od 18°- 27° C, pri zračni vlažnosti 50% - 85%. Po tem času se osica prebije iz larve skozi luknjico, ki jo sama naredi. Osica se hrani z mano in telesnimi izločki larve.

V Angliji vzgajajo osice iz rodu HYMENOPTERA za borbo proti rastlinjakovi beli mušici., v Franciji so vzgojili osico DIAERETUS RAPAE v borbi proti zelenim listnim ušem.