BOLEZNI UVENELOSTI IN PORUMENELOSTI

Ker nam je spomladi zmanjkalo deževnice iz glavnega bazena smo ficuse zalili z nekaj mesecev staro deževnico iz pomožnega bazena. V parih dneh so nenadoma vsi porumeneli.
Ker nam je spomladi zmanjkalo deževnice iz glavnega bazena smo ficuse zalili z nekaj mesecev staro deževnico iz pomožnega bazena. V parih dneh so nenadoma vsi porumeneli.

Značilno za omenjene bolezni je, da njihovi povzročitelji, bakterije ali glive, živijo v notranjosti vodovodnih cevi, in so vzrok oboljenja vsega ožilja in kapilar rastline.Če imamo dalj časa zaprt dotok vode, ali zaradi pomanjkanja vode, se lahko v ceveh naberejo bakterije in glivice, ki povzročajo porumenelost in uvenelost listov.Podobni znaki nastanejo tudi zaradi koreninskih in stebelnih bakterijskih okužb.ki nastanejo zaradi zunanjih poškodb korenin in koreninskega vratu.Zato se o tem moramo prepričati. Sum na zgoraj omenjeno bolezen je potrjen, če ob prerezu koreninskega vratu opazimo rjavo obarvanost, ki nastane pri pretoku vode iz korenine v steblo.Povzročitelji te bolezni, po zalivanju z vodo počasi potujejo skozi korenine in steblo v rastni vršiček, ki propade in rastlina ne raste več

Bakterijska uvenelost listov - Xantomonas - Pseudomonas

Če pri rastlinah održujemo stalno higijeno, upoštevamo vse nasvete glede zalivan

ja in gnojenja, ponavadi ne pride do množične okužbe.Večinoma se okužijo v zaprtih prostorih, kjer prevladuje visoka zračna vlaga, toplota in talna vlaga.Veliko rastlin, katere so v vegetacijskem obdobju na balkonih in okenskih policah, ljubitelji prezimijo na hodnikih stanovanjskih blokov in stolpnic. Brez prezračevanja, v temi in toploti, se rastline podaljšajo, stebla in listi uvenejo, porumenijo,ter so prava podlaga za napad raznih bakterijskih bolezni.Lahko se okužijo pri spomladanskem zalivanju z vodo iz zbiralnikov in vodovodnih cevi, katera dalj časa ni bila uporabljana.(glivične bolezni uvenelosti) Če opazite kakršnokoli spremembo na rastlinah priporočamo spomladansko preventivno škropljenje z PREVICUR-jem. Zlasti je potrebno paziti pri pikiranju, presajevanju, vlončevanju kjer prihaja do stika med različnimi vrstami rastlin, med katerimi so mogoče tudi okužene.Potrebna je higijena vrtnarskega orodja, uporabljamo nove lončke, nove setvene posodice, multiplošče ipd.Za razliko od glivic,bakterije same ne morejo prodreti v rastline.Vseeno pa lahko prodro v telo lončnice s pomočjo različnih zajedavskih žuželk, ali skozi najmanjše ranice ali kakršnekoli poškodbe na rastlini. Predvsem so tu zastopane bakterije iz rodu XANTOMONAS sp in PSEUDOMONAS sp, katere povzročajo bakterijsko uvenelost listov in stebla. Čeprav je koreninski sistem zdrav, listi venejo in odpadajo, na steblu pa se pojavijo rjavkaste lise in steblo počasi segnije.

Druga vrsta bakterije istega rodu povzroča bakterijsko pegavost rastline. Listni peclji postanejo mastni, na listih pa se pojavijo pegice, ki se povečajo v rjave pege z rumenozelenim robom, kateri je zamaščen. Bolezen se širi od spodaj navzgor in ko pride do rastnega vršička, lončnica propade.

Če vseeno pride do okužb, rastline zavržemo, ker jih s kemičnimi sredstvi ne moremo zatirati