Rastline suhih in polsuhih območij (Kserofiti)

Kaktusi, sukulente, mesemsi, bulbe ter rastline tropsko-višinskega, tropsko-savanskega, tropsko-polpuščavskega, subtropskega ter mediteranskega pasu.

 

Sušno obdobje v domovini = Zimsko obdobje v naših razmerah

Na splošno so rastline več ali manj sestavljene iz vode, katera je nujno potrebna za uspešno delovanje vseh procesov, ki se dogajajo ob njeni rasti. Vodo srkajo iz zemlje preko koreninskih mikrokapilar. To so drobni laski, ki se v sušnem obdobju posušijo.Glavna korenina namreč igra vlogo ogrodja, ki se močno usidra v tla, iz njih pa po končanem sušnem obdobju pričnejo rasti nove drobne koreninice z koreninskimi laski.(Za boljše razumevanje lahko primerjamo drevo, katerega deblo in stranske veje niso rodne Vsako spomlad pa poženejo nove rodne vejice z listki, cvetovi in kasneje plodovi, ki jeseni odmro) Kapilare so sestavljene iz celic z membranami, katere uravnavajo pritisk med celičnim sokom in vodo.Ker je gostota celičnega soka ponavadi večja kot gostota vode, ta prehaja iz vlažne zemlje v celice dokler se gostota ne izenači. Če je rastlina premalo zalita, gostota vode v zemlji postane večja od one v celičnem soku in sledi obratni proces. Sledi venenje, izsušitev in propad rastline.(osmoza)

Ta proces se nadaljuje pri nadaljni rasti lončnice.Zaradi razlike v celični gostoti se voda dviga po steblu v veje, vejice, listne žile, cvetove in plodove. Voda, ki ni potrebna za vzdrževanje napetosti, izhlapi skozi reže na telesu ali listih.

Rastline sušnih območij so se pred izsušitvijo zavarovale s posebno obliko teles (okrogla, stebričasta). Imajo manjše število rež, t.j. posebnih luskinic, katere se ob visokih temepraturah in sončni pripeki zapro ter preprečijo prekomerno izhlapevanje.Zaščitene so z gostimi laski, drobnimi dlačicami.Euforbije v prevročem okolju hitro odvržejo svoje liste ker skozi njih izpareva preveč vode.Asimilacija nato poteka v zeleni povrhnjici polni klorofila.Ravno tako je z večino kaktusov, kateri so liste spremenili v trnje, klorofil potreben za fotosintezo pa se nahaja v zelekasti skorji, ki obdaja njegovo telo. Živi kamenčki se v puščavi globoko ukopljejo v pesek ter na ta način zaščitijo svoja telesa pred izgubo vode. Večina podzemnih in nadzemnih bulb nakopiči v vegetacijskem obdobju veliko vode v svojih telesih, zato jih ne smemo neprestano zalivati.Zaradi vsega naštetega moramo biti izredno previdni, zlasti pri zimskem zalivanju. Rastline v letnem rastnem obdobju zberejo dovolj vode, katero na razne načine shranijo ter porabijo v času zimskega počitka.

Znano je, da največ rastlin propade zaradi prekomernega zalivanja.

Omenjenih rastlin, ki potrebujejo očitek, pozimi praviloma ne zalivamo, pod pogojem da so v hladnem prostoru 12-16 stopinj C. Stare morajo biti več kot 3 leta ter posejane v porozni mešanici zemlje.Bolj uporabni so plastični lončki, ki preprečujejo prehitro izhlapevanje. Morajo imeti svetel prostor na okenski polici, dopoldansko ali popoldansko sonce.Našo zbirko prenehamo zalivati v oktobru, v začetku aprila pa zopet začnemo previdno zalivati. Po zalivanju dvignemo temperaturo na 20-22 stopinj C.

Na sobni temperaturi 21-23 stopinj C, morajo enkrat mesečno dobiti malo vode, po naših izkušnjah najbolje v podstavek.Če so rastline že dovolj stare in primerne velikosti tudi pri navedeni temperaturi ne potrebujejo vode.

Potrebna relativna zračna vlaga je od 10-40 %

Najbolj nevaren čas za propad rastlin je spomladi, ko se zunanje temperature dvignejo preko 20 stopinj C, nočne pa ostanejo nizke. Drobne mikrokapilarne koreninice začenjajo poganjati, ker pa so zelo občutljive na nizko temperaturo, lahko začnejo gniti, z njimi pa tudi ostale korenine in rastlina propade. V tem obdobju se šteje, da so nizke temperature že 16-18 stopinj C. Ko so rastline že zalite, jim tudi daljše prezračevanje stanovanja lahko škoduje, zlasti v jutranjem ali večernjem času.Dohranjevanje v tem času nikakor ne pride v poštev.V tem času bo večina nastavila popke ter nas razveselila z bujnim cvetenjem.

Na zunanji prostor rastline prenesemo po ledenih možeh, to je po 15 marcu, ko so nočne temperature nad 15 stopinj C.

Substrat, zlasti t.i. industrijski ali šotni v katerem ste dobili rastlino, se lahko v obdobju nekaj mesecev počitka tako izsuši, da odstopi od notranjih sten lončka. Kljub obilnem zalivanju šota ne vpije več vode, zato je rastlino z lončkom vred potrebno do roba potopiti v večji lonec z vodo, kjer naj ostane toliko časa, da voda izrine vse mehurčke zraka iz lonca.

Ljubitelji, ki posedujejo lončnico južne hemisfere, zlasti če je importnega izvora, morajo pozimi rastlino previdno zalivati. Takrat je namreč v njihovi domovini poletje in obdobje vegetacije. Mnogo vrst potrebuje kar nekaj let da se prilagodijo našemu podnebju, nekatere pa nikoli ter polagoma shirajo.

Po 15.maju za rastline aridnih in semiaridnih območij nastopi obdobje vegetacije.Če imamo možnost, jih prenesemo v zunanji prostor z nadstreškom. V začetku moramo paziti, da jih ne ožgejo direktni sončni žarki Vse, ki so posajene v porozni humusni substrat brez posledic prenesejo obilno zalivanje. Bolje je zaliti naenkrat močno, kot večkrat pomalem.Na ta način se zemlja izsuši, da zrak lahko kroži po substratu..Rastline, kupljene v trgovskih centrih in cvetličarnah so v šotnem substratu, zato jih morate ob vsakem drugem ali tretjem zalivanju dognojevati. Najbolje je zalivati zjutraj ali v dopoldanskem času, z zalivalko in to z vrha lončka. Zemlja okoli rastlin naj bo posuta z grobim kremenčevim peskom tako da vodni curek ne izmeče zemlje iz lončka. Pored tega pesek zaščiti površino pred algami, koreninski vrat rastline pa se hitro izsuši ker ni v neposrednem dotiku z zemljo.

Če zalivamo pri opoldanskem in popoldanskem močnem soncu, lahko rastline doživijo temperaturni šok, dobijo po telesu ožige po listih pa opekline. Vodne kapljice namreč delujejo kot leča.

Po možnosti zalivamo z deževnico, postano ali stoječo vodo, ki naj ima zunanjo temperaturo.Izogibamo se zalivanju z mrzlo vodovodno vodo.

Zadnji dan pred odhodom na dopust, močno zalijemo vse rastline, ki bodo brez vode vzdržale vsaj 20 dni. Na okenski polici, balkonu, vrtu najdite delno zasenčen prostor s dopoldanskim ali popoldanskim soncem, kjer bodo brez škode pričakale vaš povratek. Rastline iz naše zbirke brez problemov vzdržijo ob najhujši vročini mesec dni brez vode.

V jesenskih dnevih počasi zmanjšujemo z zalivanjem ter pripravimo rastline na zimovanje.Paziti moramo, da ob nastopu hladnega vremena, zlasti mrzlih noči, ne zalivamo.Če pride do poznih jesenskih otoplitev z lepim večdnevnim sončnim vremenom, zopet zalijemo.Nočne temperature do 10 stopinj niso nevarne, čeprav je substrat vlažen. V oktobru zalijemo še enkrat, proti koncu meseca pa rastline prenesemo v notranji prostor.

Sod ali cisterno kjer zbiramo deževnico očistimo ter zapremo dotok vode. Predno spomladi odpremo dotok, pustimo, da dež dobro spere vso nesnago s strehe.
 

Pri mediteranskih zelenih listnatih posodovkah, ki lahko dolgo časa prenašajo sušo so listi manjši ter vsebujejo posebne celice, ki skrbijo za njihovo trdnost in preprečujejo venenje.Njihova povrhnjica je bolj debela ter prevlečena z voskom, ki preprečuje prekomerno izhlapevanje.Sem spadajo:Ilex, Buxus,Rododendron, Laurus ter razne vrste iglavcev, ki so svoje liste spremenili v iglice, ki zmanjšujejo transpiracijo.Pred zmrzaljo jih prenesemo v notranji prostor ter močno zalijemo kar jim zadostuje za celo zimo če so seveda v svetlem in mrzlem prostoru.

Količina zalivanja od različnih dejavnikov