KRASTAVA BOLEZEN (GLOEOSPORIUM sp.)

Po odstranitvi kraste je nastala vdolbina, ki je po določenem času, zopet začela rjaveti.
Po odstranitvi kraste je nastala vdolbina, ki je po določenem času, zopet začela rjaveti.
Zgornja bradavica je že počila, spodnja šele raste.
Zgornja bradavica je že počila, spodnja šele raste.

Bolezenski znaki: svetlorjave ali temnorjave kraste na telesu

Bolezen se pojavlja na kaktusih in sukulentah, ponavadi v jesenskem času.Povzročitelj je glivica, ki večinoma na opuncijah in cereusih povzroča temnorjave okrogle skorjaste madeže.Pod skorjo tkivo počasi razpada. Širjenje ustavimo, če rjavo krasto odrežemo do živega tkiva in posujemo s fungicidom, toda poškodba ostane. Mi rastlino odrežemo 10 cm nad poškodovanim mestom, ter jo ponovno ukoreninimo. Spodnji okuženi del z lončkom in zemljo vred zavržemo. Bolezen baje pospešuje hladen in vlažen zrak, širjenje pa se zaustavi na vročem soncu.Preventivno z uporabo fungicidov nismo dosegli nikakršnih rezultatov.

Na litopsih: Bolezen je prišla iz Holandije. Verjetno zaradi prekomernega zalivanja z hranili in prehitre rasti, postane rastlina dovzetna za to bolezen. Najprej se pojavijo majhne bradavice sive barve, ki dokaj hitro rastejo. Ko dosežejo določeno velikost, počijo po sredini in rastlina v enem tednu propade. V krasti je zdruzasta tekočina, katera se širi proti notranjosti telesa, rastlina postane vodena ter se sesuje. Podobni simptomi nastanejo tudi pri gnilobi korenin.

Ko so bile bradavice še majhne, sem uporabil dva različna fungicida na dveh različnih rastlinah,toda brez uspeha.

 

Oceni ta članek

Shranjujem vašo oceno.
Še ni ocenjeno. Bodite prvi in podajte oceno!
Kliknite na zvezdice in podajte oceno.

Komentarji