Najbolj znana je rdeča rastlinjakova pršica ali rdeči pajek (BREVIPALPUS OBOVATUS) Vsi predejo teško opazljivo pajčevinasto kopreno na telesu kaktusa ali na spodnji strani listov sobnih rastlin, kjer znesejo rumenordečkasta jajčeca iz katerih se razvijejo ličinke,nato nimfe in končno odrasle žuželke. Pri optimalnih pogojih se pršica v 2-3 tednih razvije v spolno zrelo žival, tako da v enem letu lahko pričakujemo mnogo generacij.Če rahlo pihnemo se mrežica zatrese, pajki pa se začnejo premikati.Iz listov rastlin izsesavajo in uničujejo listno zelenilo. Nastanejo rumenkaste, bele, delno srebrno svetlikajoče se pege in pike, ki postopoma prekrijejo celo površino listov.Le-ti postanejo prsteno-bledi, motni, na koncu sivo-umazani, kmalu uvenejo, se posušijo in odpadejo.( bleda listna pegavost). Zaradi sesanja se uničijo celice in tkivo. Listno zelenilo se razkroji in celice se več ne regenerirajo.Pri delno poškodovanih rastlinah, če nam jih uspe rešiti, traja več let, da rjava poškodovana mesta niso več vidna. Notranje rastline pozimi večkrat pršite z vodo, ki ovira razmnoževanje pršic.Na vrtu so najljubše rastline pršic fižol in koprive, veter pa jih lahko raznese v rastlinjake, balkone in okenske police

Največkrat so ogrožene naslednje rastline: Anthurium, Aphelandra, Aspidistra, Begonia, Campanula,Crassula, Euphorbia, Ficus, Gardenia, Hedera, Hibiscus, Hoya, Primula,

Saintpaulia itd.

PREDATORJI: Predatorska pršica (PHYTOSEIULUS PERSIMILIS), predatorska pršica (AMBLYSEIUS CALIFORNICUS),črna polonica (STETHORUS PUNCTILLUM) ter predatorska ličinka mušice trepetavke (FELTIELLA ACARISUGA).

Nasvet:

Pri listnatih in cvetočih rastlinah bodite pozorni na srebrnkasti, svetlikajoči se oprh po listih, katerega najlažje opazite, če obrnete liste proti soncu. Pri hujšem napadu, uporabite sistemičen insekticid, najprej pa ugotovite ali se vam zdravljenje za nizkocenovno rastlino izplača.