Manjši škodljivci: Insekti

Močno okužen bonsaj vrste Podokarpus. Zdravljenje z sistemikom je trajalo celo poletje, izgubil je vse liste, večino korenin. Spomladi so pognali novi listi.
Močno okužen bonsaj vrste Podokarpus. Zdravljenje z sistemikom je trajalo celo poletje, izgubil je vse liste, večino korenin. Spomladi so pognali novi listi.

Obstaja ogromno vrst malih insektov, ki delajo škodo s sesanjem, vrtanjem, grizenjem in strganjem vseh delov rastlin: korenine, stebla, listov, cvetov in plodov.Nekatere vrste prenašajo glivične, bakterijske in virusne bolezni, druge izločajo strupe v rastlino, kar povzroči odmrtje rastlinskega tkiva in celic.( nekroza) Insekti se hitro razmnožujejo ter se naenkrat pojavijo v velikem številu. Določene vrste reproducirajo tudi po več generacij v enem letu. Njihova aktivnost in hitrost razmnoževanja, je odvisna od temperature, svetlobe in vlažnosti.Vročina pospešuje, mraz in vlaga ovirata razvoj.Najpomembnejša skupna lastnost insektov je trodelna zgradba telesa: glava s tipalkami, oprsje s tremi ali štirimi pari nog in zadek.Pri vseh pa ne obstaja čisto jasna razčlemba.Nekaterim manjkajo krilca, so zakrnela ali jih ni. (koreninske uši, mazave uši, kaparji) Ustni aparat je lahko prirejen za lizanje, sesanje, grizljanje ali strganje.Večinoma razmnoževanje poteka skozi različne faze metamorfoze: jajčece, ličinka ali žerka, gosenica do končne oblike (image), odrasle žuželke.

Listne uši, pršice in stenice s svojimi bodičastimi ustnimi deli sesajo sok iz listov in stebla. Pri tem spustijo v njih posebne kemične snovi, ki povzročajo kodranje in iznakaženo rast listov.Pored tega izločajo sladki sok (mano) na katerem se hitro naselijo razne plesni. Prenašajo različne virusne in bakterijske bolezni, ter povzročajo nastanek nenormalnih rastlinskih organov (šiške), v katerih živijo in se hranijo.

V nadaljevanju bomo opisovali predvsem škodljivce, ki napadajo okrasne balkonske in sobne rastline v bivalnih prostorih ter rastlinjakih.